Северносаамская орфография
Северносаамская орфография (северносаам. Davvisámegiela ortografiija) — орфография, используемая для записи северносаамского языка. Испытала многочисленные изменения на протяжении нескольких сотен лет.
В течение длительного времени в каждой из стран, где проживают саамы, говорящие на северносаамском языке, — в Норвегии, Швеции и Финляндии — была своя орфография этого языка. Общая панскандинавская саамская орфография была согласована только в 1979 году.
Этот грубый перевод статьи с неуказанного языка требуется улучшить (см. Рекомендации по переводу). Статья, целиком являющаяся машинным переводом, может быть удалена на основании критерия быстрого удаления С2. |
Орфография Стокфлета
Расмус Раск и Нильс Вибе Стокфлет опубликовали грамматику саамов в 1840 году.
Орфография Нильсена
Конрад Нильсен разработал свою орфографию для использования в словаре и собственных учебниках. Она до сих пор используется при цитировании примеров северносаамского в международных работах по финно-угроведению.
Гласные
В следующей таблице показано соответствие между гласными, используемых в правописании Нильсена и правописании, утвержденном в 1979 году.
| Орфография Нильсена | a | â | e | i | o | u | æ |
| 1979 — нечетные слоги | á | a | e | i | o | u | ea |
| 1979 — четные слоги | a | â | i | e | u | o | ea |
Примеры различной орфографии северных саамов
Выдержки из текста Нового Завета, Евангелие от Матфея 12:1—8.
Нильс Вибе Стокфлет, 1840
Damanaga aige de Jesus bældo čađa vagjoli sabbaten; mutto su mattajægjek bårrastuvvamen legje, ja gårne åivid si gasskegåtte, ja bårragåtte. Mutto go pharisæalaǯak dam oaidne, de si celkke sunji: gæč, du mattajegjidak dakkek, mi i læk låvalaš dakkat sabbaten. Mutto sån digjidi celki: æppetgo låkkam læk, maid David daǥai, go nælgost læi, ja su matke guoimek? Moft sån Ibmel tempel sisa manai, ja geččujume laibid bårai, maid bårrat i læm sunji låvalaš, ige su matke guibmidi, mutto dušše fal papaidi? Daihe æppetgå diu lagast låkkam læk, atte papak sabbaten sabbat eppebasotek tempel sist, ja ašetæmek almken læk? Mutto mån digjidi cælkam, dast sån læ, gutte stuorrab læ go gempel. Mutto jås di lifčidek diettam mi dat læ: armogasvuođa aigom, mutto åfferid im, de æppet læm dubmim ašetes olbmuid. Dastgo olbmu bardne hærra læ maida sabbat bagjel.
Дж. А. Фриис, 1874 (переделанный Й. Квигстадом для версии Библии 1895 года)
Damanaga aige vaʒi Jesus bældo čađa sabbaten; mutto su mattajægjek borastuvvagotte, ja ribme gasket gordne-oivid ja borrat. Mutto go Farisealaǯak dam oidne, de celkke si dudnji: Gæča, du mattajægjek dakkek dam, mi i læk lobalaš dakkat sabbaten. Mutto son celki sigjidi: Epetgo di læk lokkam, maid David daǥai, dalle go son nælggogođi, dalle go son ja si, guđek legje su mielde, legje nælggomen)? Moft son manai Ibmel vieso sisa ja borai geččujume laibid, maid sudnji i læm lobalaš borrat, ige sigjidi, guđek legje lokkam laǥast, atte papak æppebasotek sabbata tempelist ašetæmek? Mutto mon cælkam digjidi, atte son læ dast jos di dieđašeidek, mi dat læ: Mon lokom arkalmastemvutti ja im oaffaridi, de epet di livče dubmin ašetes olbmuid. Dastgo olbmu bardne læ hærra maidai sabbat bagjel.
Орфография Конрада Нильсена
Dâmmânâgâ aige vāʒʒii Jesus bældo čâđâ sabbatin; muttŏ su mat’tajæg’gjek bǫrastuvvâgǭtti jâ rībmi gâs’ket gǫr’dnĕǭiviid jâ bǫrrât. Muttŏ gǫ farisēalâǯǯâk dâm ǫi’dni, de cel’ki sī sudnji: Gǣččâ, du mat’tajæg’gjek dâkkik dâm mi ī læk lǫbalâš dâkkât sabbatin. Muttŏ sǫn cēlkii siggjiidi: Ēppit-gǫ dī læk lǫkkâm, mâid David dâgâi, dâllĕ gǫ sǭn jâ sī guđik leggji su miel’dĕ, leggji næl’gomin, mǫvt sǫn mânâi Ibmel vieso sisâ jâ bǫrâi geč'čujume lāibiid, mâid sudnjii ī læm lǫbalâš bǫrrât, ī-ge siggjiidi guđik leggji su miel’dĕ, muttŏ dušše-fâl bāppâidi? Dâhjĕ ēppit-gǫ dī læk lǫkkam lāgâst, âttĕ bāppâk æppĕ-bâsotik sabbatâ tem’pëlist sabbat-bēivii, jâ læk âlmâke aššĕtæmek? Muttŏ mǫn čælkam diggjiidi, âttĕ dāst læ sǭn, gutti læ stuoreb gǫ tem’pël. Muttŏ jǫs dī dieđašeidĕk mī dât læ: mǫn lii’kum arkalmâs’temvūttii jâ im oaffâriidâ, de ēppit dī livči dub’mim aššĕtis ǫl’bmuid. Dâstgŏ ǫl’bmu bar’dne læ hær’ra mâidai sabbat bâggjĕl.
Орфография Бергсланда и Руонга (1948)
Dammanaga áigi vázzii Jesus bældo čađa sábbáhin; muttu su mát’tájæd’djit bårastuvvagåtte ja ribme gas’kis går’dniåiviid ja bårrat. Muttu gå fáriseálažžat dan åi’dne, de cel’ke sii sudnji: Gæčča, du mát’tájæd’djit dakket dan mii ii læt låbálaš dakkat sábbáhin. Muttu sån celkii siddjiide: Eppet gå dii læt låkkan, maid David dagai, dalle gå sån ja sii guđet leddje su miel’de, leddje næl’gome, måvt sån manai Ibmil vieso sisa ja bårai geč'čujumi láibiid maid sudnje ii læn låbálaš bårrat, ii ge siddjiide guđet leddje su miel’de, muttu duššefal báppaide? Dahje eppet gå dii læt låkkan lágas, atte báppat æppebasohit sábbáha tem’pelis sábbátbeiviid, ja læt almake áššehæmit? Muttu mån cælkán diddjiide, atte dás læ sån, gutte læ stuorit gå tem’pel. Muttu jås dii dieđášeidet mii dat læ: mån lii’kun árkálmas’tinvuttii ja in oaffariida, de eppet dii livče dub’men áššehis ål’bmuid. Dasgå ål’bmu bár’dni læ hær’rá maidái sábbát baddjel.
Орфография 1979
Dan áiggi Jesus lei oktii vázzimin gordnebealdduid čađa sábbáhin. Su máhttájeaddjit ledje nelgon ja čoaggigohte gordneoivviid ja borre. Farisealaččat oidne dán ja dadje sutnje: «Geahča! Du máhttájeaddjit dahket dan mii ii leat lobálaš sábbáhin!» Muhto son vástidii: "Ehpet go dii leat lohkan maid Dávvet dagai go son ja su olbmát ledje nealgumin? Son manai Ipmila vissui ja borai oaffarláibbiid maid sus ii lean lohpi borrat ii ge su olbmáin, muhto duššefal báhpain. Dahje ehpet go leat lohkan lágas ahte báhpat juohke sábbáha barget tempelis ja nu rihkkot lága, ja dattege leat sivaheamit? Mun cealkkán: Dá lea dat mii lea stuorit go tempel. Jos dii livččiidet ádden maid dát sátni mearkkaša: Váibmoláđisvuođa mun dáhtun, in ge oaffara, de ehpet livčče dubmen sivahemiid. Dasgo Olbmobárdni lea sábbáha hearrá.
Литература
- Magga, Ole Henrik [Уле Хенрик Магга] 1994: Hvordan den nyeste nordsamiske rettskrivingen ble til [Как была создана новейшая северносаамская орфография] Festschrift til Ørnulv Vorren; side = 269–281. Тромсё: Музей Тромсё, Университет Тромсё. ISBN 8271420178 [1]
- Ruong, Israel og Knut Bergsland [Исраэль Руонг и Кнут Бергсланд] 1947: Rettskrivning for det fellessamiske bokspråket. 1947. Oslo: stensiltrykk.
- Bergsland, Knut [Кнут Бергсланд] 1951. Hvordan den nye samiske rettskrivingen ble til. Sámi ællin I; side = 28–50. Oslo: Universitetsforl. [2]
Википедия, чтение, книга, библиотека, поиск, нажмите, истории, книги, статьи, wikipedia, учить, информация, история, скачать, скачать бесплатно, mp3, видео, mp4, 3gp, jpg, jpeg, gif, png, картинка, музыка, песня, фильм, игра, игры, мобильный, телефон, Android, iOS, apple, мобильный телефон, Samsung, iphone, xiomi, xiaomi, redmi, honor, oppo, nokia, sonya, mi, ПК, web, Сеть, компьютер, Информация о Северносаамская орфография, Что такое Северносаамская орфография? Что означает Северносаамская орфография?
Severnosaamskaya orfografiya severnosaam Davvisamegiela ortografiija orfografiya ispolzuemaya dlya zapisi severnosaamskogo yazyka Ispytala mnogochislennye izmeneniya na protyazhenii neskolkih soten let Saamskij alfavit Rasmusa Raska v Raesonneret Lappisk sproglaereAlfavit Nilsa Vibe Stokfleta 1837 v Abes ja lakkam girjeAlfavit ispolzuemyj Friisom v laplandskoj grammatike v 1856 godu V techenie dlitelnogo vremeni v kazhdoj iz stran gde prozhivayut saamy govoryashie na severnosaamskom yazyke v Norvegii Shvecii i Finlyandii byla svoya orfografiya etogo yazyka Obshaya panskandinavskaya saamskaya orfografiya byla soglasovana tolko v 1979 godu Etot grubyj perevod stati s neukazannogo yazyka trebuetsya uluchshit sm Rekomendacii po perevodu Statya celikom yavlyayushayasya mashinnym perevodom mozhet byt udalena na osnovanii kriteriya bystrogo udaleniya S2 Vy mozhete pomoch uluchshit perevod Original ne ukazan Pozhalujsta ukazhite ego 2 dekabrya 2022 Orfografiya StokfletaRasmus Rask i Nils Vibe Stokflet opublikovali grammatiku saamov v 1840 godu Orfografiya NilsenaKonrad Nilsen razrabotal svoyu orfografiyu dlya ispolzovaniya v slovare i sobstvennyh uchebnikah Ona do sih por ispolzuetsya pri citirovanii primerov severnosaamskogo v mezhdunarodnyh rabotah po finno ugrovedeniyu Glasnye V sleduyushej tablice pokazano sootvetstvie mezhdu glasnymi ispolzuemyh v pravopisanii Nilsena i pravopisanii utverzhdennom v 1979 godu Orfografiya Nilsena a a e i o u ae1979 nechetnye slogi a a e i o u ea1979 chetnye slogi a a i e u o eaPrimery razlichnoj orfografii severnyh saamovVyderzhki iz teksta Novogo Zaveta Evangelie ot Matfeya 12 1 8 Nils Vibe Stokflet 1840 Damanaga aige de Jesus baeldo cađa vagjoli sabbaten mutto su mattajaegjek barrastuvvamen legje ja garne aivid si gasskegatte ja barragatte Mutto go pharisaealaǯak dam oaidne de si celkke sunji gaec du mattajegjidak dakkek mi i laek lavalas dakkat sabbaten Mutto san digjidi celki aeppetgo lakkam laek maid David daǥai go naelgost laei ja su matke guoimek Moft san Ibmel tempel sisa manai ja geccujume laibid barai maid barrat i laem sunji lavalas ige su matke guibmidi mutto dusse fal papaidi Daihe aeppetga diu lagast lakkam laek atte papak sabbaten sabbat eppebasotek tempel sist ja asetaemek almken laek Mutto man digjidi caelkam dast san lae gutte stuorrab lae go gempel Mutto jas di lifcidek diettam mi dat lae armogasvuođa aigom mutto afferid im de aeppet laem dubmim asetes olbmuid Dastgo olbmu bardne haerra lae maida sabbat bagjel Dzh A Friis 1874 peredelannyj J Kvigstadom dlya versii Biblii 1895 goda Damanaga aige vaʒi Jesus baeldo cađa sabbaten mutto su mattajaegjek borastuvvagotte ja ribme gasket gordne oivid ja borrat Mutto go Farisealaǯak dam oidne de celkke si dudnji Gaeca du mattajaegjek dakkek dam mi i laek lobalas dakkat sabbaten Mutto son celki sigjidi Epetgo di laek lokkam maid David daǥai dalle go son naelggogođi dalle go son ja si guđek legje su mielde legje naelggomen Moft son manai Ibmel vieso sisa ja borai geccujume laibid maid sudnji i laem lobalas borrat ige sigjidi guđek legje lokkam laǥast atte papak aeppebasotek sabbata tempelist asetaemek Mutto mon caelkam digjidi atte son lae dast jos di dieđaseidek mi dat lae Mon lokom arkalmastemvutti ja im oaffaridi de epet di livce dubmin asetes olbmuid Dastgo olbmu bardne lae haerra maidai sabbat bagjel Orfografiya Konrada Nilsena Dammanaga aige vaʒʒii Jesus baeldo cađa sabbatin muttŏ su mat tajaeg gjek bǫrastuvvagǭtti ja ribmi gas ket gǫr dnĕǭiviid ja bǫrrat Muttŏ gǫ farisealaǯǯak dam ǫi dni de cel ki si sudnji Gǣcca du mat tajaeg gjek dakkik dam mi i laek lǫbalas dakkat sabbatin Muttŏ sǫn celkii siggjiidi Eppit gǫ di laek lǫkkam maid David dagai dallĕ gǫ sǭn ja si guđik leggji su miel dĕ leggji nael gomin mǫvt sǫn manai Ibmel vieso sisa ja bǫrai gec cujume laibiid maid sudnjii i laem lǫbalas bǫrrat i ge siggjiidi guđik leggji su miel dĕ muttŏ dusse fal bappaidi Dahjĕ eppit gǫ di laek lǫkkam lagast attĕ bappak aeppĕ basotik sabbata tem pelist sabbat beivii ja laek almake assĕtaemek Muttŏ mǫn caelkam diggjiidi attĕ dast lae sǭn gutti lae stuoreb gǫ tem pel Muttŏ jǫs di dieđaseidĕk mi dat lae mǫn lii kum arkalmas temvuttii ja im oaffariida de eppit di livci dub mim assĕtis ǫl bmuid Dastgŏ ǫl bmu bar dne lae haer ra maidai sabbat baggjĕl Orfografiya Bergslanda i Ruonga 1948 Dammanaga aigi vazzii Jesus baeldo cađa sabbahin muttu su mat tajaed djit barastuvvagatte ja ribme gas kis gar dniaiviid ja barrat Muttu ga farisealazzat dan ai dne de cel ke sii sudnji Gaecca du mat tajaed djit dakket dan mii ii laet labalas dakkat sabbahin Muttu san celkii siddjiide Eppet ga dii laet lakkan maid David dagai dalle ga san ja sii guđet leddje su miel de leddje nael gome mavt san manai Ibmil vieso sisa ja barai gec cujumi laibiid maid sudnje ii laen labalas barrat ii ge siddjiide guđet leddje su miel de muttu dussefal bappaide Dahje eppet ga dii laet lakkan lagas atte bappat aeppebasohit sabbaha tem pelis sabbatbeiviid ja laet almake assehaemit Muttu man caelkan diddjiide atte das lae san gutte lae stuorit ga tem pel Muttu jas dii dieđaseidet mii dat lae man lii kun arkalmas tinvuttii ja in oaffariida de eppet dii livce dub men assehis al bmuid Dasga al bmu bar dni lae haer ra maidai sabbat baddjel Orfografiya 1979 Dan aiggi Jesus lei oktii vazzimin gordnebealdduid cađa sabbahin Su mahttajeaddjit ledje nelgon ja coaggigohte gordneoivviid ja borre Farisealaccat oidne dan ja dadje sutnje Geahca Du mahttajeaddjit dahket dan mii ii leat lobalas sabbahin Muhto son vastidii Ehpet go dii leat lohkan maid Davvet dagai go son ja su olbmat ledje nealgumin Son manai Ipmila vissui ja borai oaffarlaibbiid maid sus ii lean lohpi borrat ii ge su olbmain muhto dussefal bahpain Dahje ehpet go leat lohkan lagas ahte bahpat juohke sabbaha barget tempelis ja nu rihkkot laga ja dattege leat sivaheamit Mun cealkkan Da lea dat mii lea stuorit go tempel Jos dii livcciidet adden maid dat satni mearkkasa Vaibmolađisvuođa mun dahtun in ge oaffara de ehpet livcce dubmen sivahemiid Dasgo Olbmobardni lea sabbaha hearra LiteraturaMagga Ole Henrik Ule Henrik Magga 1994 Hvordan den nyeste nordsamiske rettskrivingen ble til Kak byla sozdana novejshaya severnosaamskaya orfografiya Festschrift til Ornulv Vorren side 269 281 Tromsyo Muzej Tromsyo Universitet Tromsyo ISBN 8271420178 1 Ruong Israel og Knut Bergsland Israel Ruong i Knut Bergsland 1947 Rettskrivning for det fellessamiske bokspraket 1947 Oslo stensiltrykk Bergsland Knut Knut Bergsland 1951 Hvordan den nye samiske rettskrivingen ble til Sami aellin I side 28 50 Oslo Universitetsforl 2
